Punto Palestrina

V mestu Palestrina blizu Rima je leta 1907 florentinski markiz Ferdinando Ulivieri zasnoval šolo vezenja. Šola, pod vodstvom Marie Cicerchia, ter umetniški muzej, ki ga je vodil Luigi Croce in nato njegov sin Augusto, sta ponesla v svet znanje in slavo palestrinskega vboda ali vozla. Razvoj vezenja in zgodovino šol so ob stoletnici opisali v knjigi Il Punto Palestrina.

Tehniko izdelave palestrinskega vozla predstavlja naslednja skica:

Palestrinski vbod se uporablja za obrobo vzorca - ni primeren za polnitve. Njegov videz je odvisen od velikosti in enakomernosti razdalje, ki jo puščamo med posameznima vozloma, ter od moči zategovanja vozlov. Daje lep tridimenzionalen izgled vezenja.

rdeča prejica Runolist št. 8 na belo blago, obroba rdeče-belo gingham blago

Verižni vbod z vzorcem Ljiljane Koković

Na festivalu vezenja v Velenju leta 2014 sem se ustavila ob stojnici - majhni mizi obloženi s prtički. Vse belo in malo zlatega in bež. Na prvi pogled enolično, a ko se ustaviš - čudovito. Izkazalo se je, da je ženska, ki zraven tiho sedi in veze, beograjčanka Ljiljana Koković. Ornamente je s kamna srednjeveških srbskih samostanov in knjig prenesla na blago. Na belem platnu so z belo ali zlato nitjo z verižnim vzorcem zaživele rozete pravoslavnih samostanov.
Ljiljana Koković je imela več samostojnih razstav in bila za svoje vezenje  nagrajena s srebrno medaljo iz Seula kot ženska inovatorka.
Lahko bi kupila kateregakoli teh prtov, vsak je bil čudovit, a sem vzela manjši vzorec (saj vendar znam sama šivat). Vzorci so nekaj posebnega, kjerkoli začneš, vedno prideš v izhodiščno točko, sklenjeni - nikoli končni.

Pa je nastal majhen prtiček z dodanimi cofi za srednjeveški izgled.

Hardanger na 'moderen' način

Kadarkoli se lotim hardanger tehnike šivanja, me vedno znova preseneti občutek, kako prijetna je ta tehnika za moje prste in karakter. Enobarvna, počasna, do nitke natančna in prosojna kolikor ji dovoliš.

Če izberemo neklasičen vzorec, lahko tudi hardanger deluje zelo moderno.

Rože, rože in spet zima

" Tudi jaz pojdem nekega dne,

četudi v najtrši zimi,

znova pomlad iskat

in našel jo bom

tam čez bogvekje,

v čisti laneni sinjini,

rožico za srce,

pesem in nje blagodat."

(T. Pavček)

kvačkane rože na belem lanu

Redkokateri slovenski pesnik zna s preprostimi besedami tako zelo zadeti bistvo in občutke življenja kot Tone Pavček. Iskreno in z besedami, ki so enake včeraj in danes in bodo tudi jutri. 

In tako zelo 'vsečasna' se mojemu pogledu zdi tudi kombinacija volna - lan. Zato jo tako rada uporabim na mojih izdelkih.

Naj njena podoba v teh hladnih zimskih dneh ogreje tudi vas.