Rože pozimi / Flowers in winter

It was a happy thought to bring

To the dark season's frost and rime

This painted memory of spring,
This dream of summertime.

 

Our hearts are lighter for its sake,
Our fancy's age renews its youth,
And dim-remembered fictions take
The guise of present truth.

(John Greenleaf Whittier)

Ljudje včasih uzremo v drugih živih bitjih Življenje v vsej svoji mogočnosti - moči in nemoči, lepoti, vztrajnosti in prepuščenosti svetu.

Nekateri to lažje uzrejo v živalih, nekateri v rastlinah, spet drugi v ljudeh. In čutijo do njih spoštovanje, simpatijo, ljubezen in imajo dar ( ali pa je to nekaj, kar se samo po sebi zgodi ob simpatiji, privlačnosti in zrenju) da za njih znajo 'poskrbeti'. Pravimo, da imajo 'zelene roke', da pride k njim vsaka žival ali da imajo občutek za sočloveka.

Ob takem zrenju na njihovo Klitje, Žitje, telesno in duhovno rast, se porodi v nas globoko spoštovanje, ki lahko v obupu nad lastnim življenjem včasih pomeni edino bilko, ki nas še vleče v Življenje.

Po takem zrenju, preobražene s kvačko in iglo na predmete, ki nas obdajajo, lahko rože podpirajo našega duha in ohranjajo v nas veselje, hkrati pa nam budijo spomine na posebne dogodke in ljubljene osebe.

šivano steblo, kvačkan cvet z gumbom prišit na laneno platno, kombinirano s potiskanim blagom v enakih barvah -
rože in pomlad na blazini - tudi pozimi